APDEJT.si

Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.

V starosti 75 let je umrl Vladimir Vukčević, prvi tožilec za vojne zločine v Srbiji. Njegovo smrt je potrdil njegov prijatelj in sodelavec Bruno Vekarić. Vukčević bo ostal zapisan kot tožilec, v času katerega sta bila aretirana Radovan Karadžić in Ratko Mladić, dva najbolj iskanih beguncev pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu.

Dražen Petrić iz Pokreta Evropa zdaj (PES) je napovedal, da bo stranka sprožila pobudo za odstavitev predsednika občine Bijelo Polje, Petra Smolovića. Seja občinskega sveta Bijelo Polje je bila prekinjena po glasovanju o rebalansu proračuna, datum nadaljevanja pa bo določen kasneje.

Horoskop za 3. oktober napoveduje Škorpijonom nenavaden dan, medtem ko so Raki negotovi zaradi prihajajočih sprememb. Ovni imajo dobro voljo za reševanje situacij, a se ne morejo dogovoriti. Opozorilo glede odnosov z bližnjimi, izogibajte se prepiranjem. V Bijelom Polju bo odbornik NSD Vaso Obradović vložil zahtevo za zamenjavo predsednice Skupščine občine, ker naj bi zlorabila položaj z vključitvijo točke o odvzemu nagrade Radovanu Karadžiću v dnevni red. Božović priznava, da so možnosti za nadaljevanje kazenskega postopka majhne zaradi zastaranja in omejenih pristojnosti državnega tožilstva.

V Nikšiću bo sodišče izreklo sodbo Stevanu Simijanoviću, lažnemu diplomatu, ki so ga aretirali v Milanu na podlagi tiralice Črne gore. Simijanović se je po spremembi oblasti leta 2020 v Črni gori predstavljal kot ameriški diplomat, vendar je ameriška ambasada v Podgorici zanikala, da bi bil ameriški državni uslužbenec. Hkrati je bila zavržena kazenska prijava proti Luki Mihajloviću, študentu, ki ga je policija pretepla in privezala na bolniško posteljo, zaradi pomanjkanja dokazov. Mihajlović je bil izpuščen iz pripora.

Občinski odbor Bošnjačke stranke (BS) Bijelo Polje je pozdravil predlog Sveta Ratkovićevih večeri poezije o izbrisu imena vojnega zločinca Radovana Karadžića iz evidence prejemnikov književne nagrade Risto Ratković. BS poziva vse politične subjekte v Bijelom Polju s statusom v lokalnem parlamentu, da podprejo pobudo za odvzem književne nagrade Karadžiću. Občina Bar pa je obnovila niz spomenikov za ohranitev kulturno-zgodovinske dediščine, za kar je namenila skoraj 64 tisoč evrov.

Inštitut za pravosodje Kosova (IKD) je pozval poslance, naj konstituirajo parlament brez odlašanja. Memli Krasniqi (PDK) je izjavil, da Vetëvendosje (VV) namenoma ne želi konstituirati parlamenta, ker ministri ne bi dobili glasov. Poslanec AAK Bekë Berisha je dejal, da bi glasoval za Agima Bahtirija za predsednika parlamenta. Minilo je tudi 11 let od odločitve ustavnega sodišča glede izvolitve predsednika parlamenta v sporu med PDK in LAN.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Urad hrvaškega predsednika o srečanju ni izdal uradnega sporočila. Orban že več let dopustuje na Braču.

Predlog, da se ena izmed ulic v Podgorici poimenuje po Pavlu Bulatoviću, je sprožil ostre kritike in obsodbe. PEN center je pobudo označil za sramotno in žaljivo za žrtve zločinov in državljansko zavest Črne gore, saj naj bi Podgorica ulice poimenovala po ljudeh, ki so prinašali svobodo in kulturo, ne pa trpljenje in smrt. Poslanec Bošnjaške stranke Admir Adrović je poudaril, da takšno poimenovanje ni v duhu evropske Črne Gore in pozval Skupščino Glavnega mesta, naj predloga ne sprejme, Ministrstvo za kulturo in medije pa, naj prekliče dano soglasje. Medtem so Ivana Bojovića soglasno predlagali za izvršnega direktorja podjetja Tržnice i pijaca v Podgorici.

Na današnji dan, 21. julija 2008, je svet obšla novica o aretaciji Radovana Karadžića, enega najbolj iskanih ljudi na planetu in vojnega voditelja bosanskih Srbov. Bil je ključni arhitekt zločinov nad civilisti v Bosni in Hercegovini med agresijo 1992–1995. Haško sodišče je izpolnilo svojo misijo, kljub temu da mu ni pomagalo niti lažno ime niti obsežna zaščita, ki jo je užival. Združenje žrtev in prič genocida je ob tej priložnosti opozorilo na aretacijo in poudarilo pomen dogodka.

Predrag Mijatović, nekdanji nogometaš in zdajšnji športni direktor Partizana, je v pogovoru za špansko radijsko postajo izrazil mnenje, da bo težko najti naslednika za Luko Modrića, saj so takšni igralci v sodobnem nogometu redki. Hkrati se je pojavila zanimiva, a pretresljiva zgodba o Radovanu Karadžiću, ki je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja delal kot psiholog v nogometnem klubu Sarajevo, preden je postal znan kot vojni zločinec. Ta podatek je presenetil mnoge, še posebej nekdanje nogometaše Sarajeva.

Denis Bećirović, bošnjaški član Predsedstva Bosne in Hercegovine, je v Kozarcu pri Prijedoru izjavil, da zločini proti človečnosti in drugi vojni zločini, storjeni v tem delu BiH, spadajo med najhujše vojne zločine v Evropi po drugi svetovni vojni. Haško sodišče je v sodbi proti Radovanu Karadžiću jasno potrdilo, da je bil Prijedor "eno od središč etničnega čiščenja v Bosni in Hercegovini".